Dell Inspiron 1520 mi je dobro služil skoraj štiri leta, dovolj dolgo, da delodajalcu ni bilo treba kupit novega, ker sem prej postal tehnološki višek. Pravzaprav je Dellov monitor izdihnil slab mesec prej, tako da sem na koncu delal na doma priklopljen stacionarni monitor – kar je seveda očiten znak, da je treba tako firmo čim prej zapustit. No, naslednja faza je HP Probook. Škoda, ker nima svetlečega napisa HP, ker je to očitno rezervirano samo za Elitebooke. Kasneje sem od nekega blaznega strokovnjaka sicer slišal, da je HP navadno sranje, jaz pa mislim, da poslovni uporabniki HP in Lenovo izbirajo z dobrim razlogom.
Image may be NSFW.
Clik here to view.
Seveda jaz o kakovosti tega in ónega hardvera ali softvera ne sprašujem igričarjev, ki tripajo na otročji dizajn in beta različice programja (med njimi so tudi tisti, ki vam bodo računalnik prodali v Big Bangu), ampak človeka, ki računalnik dejansko uporablja. Zato tudi nikoli nisem imel nameščene Viste in sem šel iz XP direktno na Windows 7, žal pa sem moral popustit pri MS Office. Prej sem imel 2003, ker sem zaradi 2007 enkrat doživel živčni zlom. Zdaj imam pač 2010. Seamus mi je Windows 7 porihtal tako, da je videz popolnoma nemoteč (Windows NT) in da dejansko lahko izrabljam izključno pozitivne lastnosti programja. Od novotarij uporabljam izključno desktop koledar, pa še ta je brezveze. Več težav je z Office 2010, saj je to popolno sranje, od Outlooka naprej. Kdor si je spomnil nove menije, a ni ohranil možnosti, da bi delali po starem, je navaden idiot. Ampak kaj hočemo, saj je tudi človeštvo vse bolj zabito: danes na trg lansiraš neko tablico z ekranom, občutljivim na dotik, in cel svet vriska od veselja, češ, točno to smo si vedno želeli. Piarovci nabijajo, da sledijo povpraševanju, čeprav ga v resnici ustvarjajo.
V glavnem, z mašino sem zadovoljen. Škoda samo, da nima osvetljene tipkovnice. In spodnji rob je tako oster, da mi je med tipkanjem ožulilo spodnji del podlakti.
