Po volitvah se dogaja približno tisto, kar sem glede na rezultate tudi pričakoval. Janković bo vztrajal, da so na vseh pomembnih funkcijah njegovi ljudje, še pred nekaj tedni državotvorni Janša pa spet nalašč zajebava, čeprav na račun blokiranja države, in čaka na drugo priložnost. Medtem trenirkarji verjetno še vedno trdijo, da so volili za spremembe. Tako sem razmišljal včeraj, ko sem med vožnjo na radiu poslušal o igricah v Državnem zboru, ki naj bi bil spomenik v demokraciji, v resnici pa pri nas razgalja samo bedo nekega naroda, ki se v dvajsetih letih še ni losalo totalitarnih idej. Seveda ima tudi Janša totalitarne težnje, ampak Janković je kvečjemu še hujše.
Zaradi dogajanja sem bil včeraj najprej totalno razkurjen, ampak potem sem se sprostil in užival v vrhunskem političnem trilerju.
Včerajšnje dogajanje v Državnem zboru je dokaz, da do sprememb pač ni prišlo, Janković pa je pokazal vso svojo bikovsko trmo, sem razmišljal. Pred časom sem ga slišal, kako je zabil, da ima dovolj namigovanj, da ga vodijo ljudje iz ozadja, češ, tokrat bo po moje, pa pika. Tako je PS za predsednico Državnega zbora predlagala gušterko, ki je sicer kao NLP – se še spomnite Mogeta in Katarine Kresal? -, je pa tudi prvič poslanka. In gušterja jaz ne želim imeti na čelu Državnega zbora, ne glede na njene pretekle izkušnje kot svetovalke v DZ. Pahor je seveda izvrsten kandidat, izkušen na tem področju, lep, urejen, negovan. Verjetno je bil daleč najboljši predsednik Državnega zbora (Bučarja se spomnim samo po afnah), kar pa za Jankovića, ki se ne ozira na politično pripadnost, ampak izbira najboljše sodelavce, seveda ni pomembno.
Ne, v resnici si Janković želi vse najpomembnejše institucije in funckije v svojih rokah, zato mu pridejo prav tudi ljudje kot je Vilfan – postaviš mu stadion in ti bo zvest do smrti. Janković ne more vladati s politiko konsenza, ker je trmast in prepotenten, poleg tega pa ima svojo osebno računico. Predsednik vlade in predsednik DZ naj bosta torej iz njegove stranke, predsednik republike je itak naš, iz rok pa verjetno ne bo hotel spustiti niti finančnega, notranjega in pravosodnega ministrstva. Jasno, le zakaj bi nekomu drugemu prepustil resorje, ki lahko družini Janković hudo zagrenijo življenje? No, zanimivo je, da se te Jankovićeve težnje slovenskim liberalcem zdijo povsem na mestu, če bi take kozle strleljal Janša, bi bil pa cirkus in bi Kučan verjetno za Večer spet dal kakšen penzionističen intervju. Ob takih scenah vedno bolj verjamem teorijam zarote kot so tranzicijska levica in Kučanov klan. Dejstvo pa jem, da se Jankovića vsi bojijo, zato pa tudi ima take težave pri sestavljanju koalicije.
Čeprav bi lahko Kociperjevo preglasovali in bi predsednik DZ s podporo SDS lahko postal Pahor (s čimer bi ustrezno zjebali Jankovića), se Janša te igre ni šel. To me je razkačilo, češ, še začelo se ni, on pa že načelno blokira slovensko demokracijo, in to z obstrukcijo, ki je pravzaprav izdaja lastnih volivcev – ker kako bi pa bilo, če bi enkrat za hec volivci obstruirali volitve?
Ampak Janša ni butelj. On ne rine po bikovsko z glavo skozi zid, ker je izkušen politik in tolikokrat kot je on koga nasadil, so verjetno tudi drugi njega. Tokrat se je izkazal kot briljanten strateg, Janković pa je izpadel kot šolarček in je lahko po seji samo še užaljeno jokal, češ da se on tega ne gre več. Janša je dobro računal, pa saj ni treba drugega kot seštevati. Virant je itak bolj njegov kot Jankovićev, SLS in NSi sta tradicionalno desničarski stranki, Kahel je pa slovenski politični Faust, ki bi sklenil pogodbo tudi s hudičem (Janšo kot Princa teme pa lahko v tem primeru imenujemo Mefisto!)
S pomočjo novinarjev se je torej prerekanje spremenilo v vrhunski triler, ki sicer kaže na pomanjkanje politične kulture in nerazumevanje demokracije. Po drugi strani pa moram priznati, da sem Janši zaploskal. Če nič drugega, je Jankoviću dal dobro lekcijo iz slovenskega razumevanja parlamentarizma in mu pokazal zobe. Dogaja se točno tisto, kar sem napovedal. Janković brez večine ni sposoben voditi države, ker tega kot menedžer nikoli ni znal. On se zdaj priduša, da so ga nategnili, češ da je žrtev dvojne igre. Jah, dogovori pač potekajo in so gotovo manj sporni kot kosila direktorjev naših največjih gospodarstvenikov Pri Lojzetu v Dvorcu Zemono. Janković se krega celo z edinim zaveznikom: SD. Če bo sestavil koalicijo, bo ta še bolj trhla kot Pahorjeva – kdo pa lahko zagotavlja, da ga Virant in Kahel ne moreta še enkrat nategnit?
Seveda smo največji poraženci … volivci.