Nimam pojma, kaj točno to je, ampak ognjičeva krema je čudodelna!
Stvar je taka: jaz ne uporabljam krem, tudi če so za moške. Mene so k sreči vzgojili tako, da sem še stara šola in jaz brisanja mej med moškimi in ženskami nimam za nekaj pozitivnega, kot je pred časom trdila neka uporabnica Twitterja. To tezo so sicer zavračale vse moje ženske, je pa res, da so vse tudi obupale nad menoj, Med drugim zavračam kreme in takšne ali drugačne losjone, balzame in mleka. Mazanje s kremami me odbija, ne zato, ker se ne bi počutil kot pravi moški, ampak ker so mastne. Od moje mame naprej me vse ženske prepričujejo, da niso mastne in da se takoj vpijejo v kožo, ampak to je navaden nateg. Pri ženskah me najbolj odbija vonj po kremi, sploh, če smrdi po kokosu, bananah ali kakem drugem tropskem sadežu. Prepričan sem, da nas je kozmetična industrija oropala vzdržljivosti. Bolj ko se mažemo, bolj smo neodporni na neprilike, ki so jih pred stoletjem naši pradedje prenašali brez vazelina in krem za sončenje.
Seveda imam kar naprej suho kožo. To me načeloma sploh ne moti. Ampak zadnjič je bilo vseeno malo prehudo. Na Peci sem samo za nekaj minut snel rokavice in koža je bila videti približno tako:
To razdejanje sem v samo dveh dneh pozdravil z ognjičevo kremo, ki sem jo kupil na Kozjanski domačiji (toplo priporočam!). Res je sicer, da je mastna kot sto hudičev, ampak domači lekarni zaupam dosti bolj kot kozmetični industriji.